Lokacija gradnje pasivne hiše zelo pomembno vpliva na njeno energetiko. Pomembni so orientacija parcel v nagibu, senčenje sosednjih objektov in zelenja pa tudi bližnjih gora, hribov in gozdov ter orientacija objektov v okolici, ki narekujejo orientacijo novogradnje. O tem lahko svetujemo že v fazi nakupa parcele, vsekakor pa upoštevamo pri zasnovi objekta in njegovem energetskem konceptu. Upoštevanje teh izhodišč je nujno pri zasnovi nove pasivne hiše.

Pri izboru ustrezne parcele so, poleg analize lokacije vezane na energetiko, pomembna tudi vprašanja dostopa, nosilnosti terena, vode v zemljini, oblike in konfiguracije zemljišča, itd. Ta izhodišča imajo pomembno vlogo v različnih fazah projektiranja in gradnje, ki jih laik običajno ne pozna. Zato omogočimo svetovanje strankam, da že pred nakupom parcele dobijo nasvete, ki bodo kasneje prihranile čas, denar in slabo voljo.

Za vsako gradnjo na zazidljivih zemljiščih so glavne zahteve zapisane v prostorskih planih. V največji meri so to občinski prostorski načrti (tudi druge oblike občinskih prostorskih planov), državni plani ali pa razni podrobni prostorski plani za specifična okolja. Poleg tega so ponekod dodatna varovalna območja, npr. kulturne dediščine, varovanje voda, varovanje narave, poplavno območje, erozijsko območje, varovalni pasovi gospodarske infrastrukture, letališč, itd. V naši pisarni vedno pripravimo popolno analizo posamezne parcele, predvsem v velikosti in oblike gradnje, kar vpliva na celoten kompleks gradnje. Svetujemo lahko že pred nakupom parcele, v fazi projektiranja pa poskrbimo, da so vse zahteve izpolnjene, da tudi med gradnjo in obratovanjem objekta ne pride do nepredvidenih težav in da objekt lahko v polnosti funkcionira.

Bistveno pri osončenju pasivne hiše je čim večji zajem sončnega sevanja pozimi in čim manjši zajem poleti. Oboje velja za steklene površine orientirane na jug; severna so popolnoma neprimerna, vzhodna in zahodna lega pa ima premalo sevanja pozimi in preveč poleti.

Lastnosti, ki izhajajo iz lokacije gradnje in lastnosti objekta upoštevamo pri zasnovi objekta, uporabljamo računalniška orodja in na podlagi tega zasnujemo optimalen objekt.

Osnovna načela osončenja:

• Čim več steklenih površin orientiranih na jug, čim manj na vzhod in zahod, izogniti se severu.
• Strešna okna prevzamejo preveč sevanja poleti in premalo pozimi.
• Senčenje zagotoviti z zunanjimi senčili. Notranja senčila imajo obraten efekt.
• Senčenje s konzolami ali previsi (tudi balkoni) nad okni ne sme segati predaleč, da se senčenje ne pojavi tudi pozimi. Ta oblika senčenja je tudi zelo praktična, čeprav statična omogoči senčenje le poleti, pozimi pa soncu prosto pot.
• Včasih je pomemben tudi odboj od zunanjih površin, odvisno od albeda.