Loading...
Celovita energetska prenova2018-12-10T15:47:13+00:00

Celovita energetska prenova

Energetska prenova zajema ukrepe v stavbi kot celoti, kar vključuje vse njene elemente, ki vplivajo na rabo energije in njeno delovanje.
Obseg energetske prenove se opredeli glede na pričakovane prihranke primarne energije. Prenove stavb se opredelijo kot posamezni ukrepi, delna prenova, celovita energetska prenova in skoraj nič-energijska prenova.
Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji. Kadar je energetska prenova za posamezen ukrep iz razširjenega energetskega pregleda zaradi varovanja kulturne dediščine neuresničljiva (neizvedljiva) ali delno uresničljiva (neizvedljiva), torej ukrepa ni mogoče izvesti ali se ta izvede le delno, se lahko v skladu s smernicami, ki obravnavajo energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, šteje, da je ukrep izveden, če je izveden delno oziroma sploh ni izveden.

Celovita energetska prenova stavb pomeni prenovo, ki izkoristi celoten gospodarski potencial izboljšav energetske učinkovitosti. Praviloma se najprej prenovi toplotni ovoj stavbe, da bi tako dosegli dobre energijske lastnosti stavbe za izvedbo tehničnih sistemov. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji.

    Ključno pri energetski prenovi

    Ena ključnih zadev, ki jih je treba upoštevati pri projektih celovite energetske prenove stavb in ki jih poudarja tehnična smernica, je določilo, da je pri izpolnjevanju zahtev tehnične smernice oziroma pravilnika PURES treba upoštevati dejstvo, da so ukrepi za zagotavljanje učinkovite rabe energije praviloma medsebojno povezani in njihovega končnega učinka ni mogoče obravnavati izključno na podlagi analize vsakega ukrepa posebej, ampak z upoštevanjem rezultatov celotnega izbranega koncepta učinkovite rabe energije. Zato mora odgovorni projektant pri izbiri ukrepov po tej tehnični smernici in njihovem kombiniranju z ukrepi, navedenimi v različnih referenčnih (podpornih) dokumentih, vedno poskrbeti za njihovo medsebojno usklajenost.

      Opredelitev energetske prenove

      Celovita energetska prenova se lahko izvaja kot enostopenjski projekt, lahko pa poteka v več stopnjah. Pri pripravi programa in opredelitvi vrste projektov, ki se bodo financirali, je treba oceniti, kakšne so prednosti izvedbe celovite energetske prenove v enotnem svežnju ali v več segmentih v določenem obdobju. Daljši rok izvedbe z več stopnjami lahko sprosti kapital za naložbe v druge projekte. Vendar pa se lahko zgodi, če projekt celovite energetske prenove ni odlično načrtovan in zasnovan, da je poznejše izvajanje dodatnih ukrepov dražje. Vsekakor svetujemo celovito energetsko prenovo objekta v enkratnem obsegu, saj le tako lahko pričakujemo maksimalne rezultate.

      Tehnični vidik izvajanja projektov celovite energetske prenove narekuje, da se najprej zagotovi zmanjšanje izgub toplotne energije v stavbi in nato ustrezni tehnični sistemi za učinkovitejšo rabo energije, kot so sistemi za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ter sistemi za hlajenje in prezračevanje. Ti sistemi pa morajo biti ustrezno zasnovani, to je dimenzionirani glede na prvo fazo izvedbe prenove (ovoj stavbe). Tako se omeji možnost izvedbe neustreznih, predimenzioniranih in prepotratnih sistemov.

      Določitev ciljne stopnje prenove in prihrankov energije

      Pri postavljanju zahtev za določitev ciljne stopnje energetske prenove je potreben celovit in integriran pristop pri obravnavi prenove vseh ključnih sestavnih delov objekta. Drugačen pristop, kot je izvajanje delnih prenov, lahko pripelje do tega, da nadaljnji krepi niso več zanimivi in se ne izvedejo. Pri tem je treba razumeti, da so se v dosedanji praksi izvajali ukrepi, ki so bili sami po sebi ekonomsko najzanimivejši, taka praksa pa je v več primerih pripeljala do tega, da je nadaljnja prenova objektov ekonomsko manj oziroma celo nezanimiva, saj so posamezni ukrepi lahko nezadostni in lahko povzročijo t. i. učinek zaprtega sistema (angl. lock-in effect). Pri tem je treba poudariti, da je življenjski cikel takih prenov okvirno 25 let, zato si je treba v duhu izkoriščanja celotnega potenciala prihrankov energije prizadevati za izvedbo vseh ukrepov v okviru prenov, ki so ekonomsko in tehnično upravičene. Tipičen pristop pri prenovi starih stavb je pristop »po liniji najmanjšega odpora«, kar pomeni, da se vpeljejo stroškovno najučinkovitejši ukrepi, ki imajo navadno kratko vračilno dobo in zagotavljajo prihranek energije od 20-25 %. Vendar pa, če želimo izkoristiti celoten ekonomski in tehnični potencial, si je treba prizadevati za bistveno višje cilje glede prihrankov. Seveda so višji prihranki močno odvisni od ravni energetske učinkovitosti stavbe pred prenovo in od rentabilnosti bolj drastičnih ukrepov, vendar pa so odvisni tudi od uspešnosti drugih dejavnikov, kot so spremembe v vedenju potrošnikov po uvedbi izboljšav.
      V nadaljevanju so predstavljene različne ravni prenov, obravnavanih v tem dokumentu. Navodila narekujejo, da prenove v okviru kohezijske politike sledijo ciljem celovito in skladno s cilji skoraj ničenergijske prenove.
      Izvajanje posameznih ukrepov, tudi najenostavnejših, kot so izboljšano obratovanje in vzdrževanje, nadgradnja razsvetljave, zamenjava kotlov ali podstrešne izolacije, je prva stopnja intervencije. Financiranje kohezijske politike se praviloma ne sme uporabiti za podporo izvajanja posameznih ukrepov.

      Kombinacija individualnih ukrepov (kar poimenujemo »standardna prenova«) vključuje istočasno in integrirano uvedbo majhnega števila individualnih ukrepov za varčevanje z energijo.

      Celovita energetska prenova stavb pomeni prenovo, ki izkoristi celoten gospodarski potencial izboljšav energetske učinkovitosti. Praviloma se najprej prenovi toplotni ovoj stavbe, da bi tako dosegli dobre energijske lastnosti stavbe za izvedbo tehničnih sistemov. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji.

      Določitev upravičenih vrst ukrepov

      Za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb so na voljo različni ukrepi, ki jih lahko razvrstimo v naslednje vsebinske sklope:

      • ovoj stavbe,
      • ogrevanje prostorov,
      • hlajenje prostorov,
      • topla sanitarna voda,
      • prezračevalni sistemi,
      • razsvetljava.

      Med drugimi ukrepi, ki vpliva na energetsko učinkovitost je tudi Avtomatizacija in nadzor stavb se vse bolj uporabljata za nadzor notranjih klimatskih pogojev in razsvetljave v poslovnih stavbah. Tudi pri stanovanjskih objektih se vse več pozornosti namenja konceptu t. i. domotike. Domotika in avtomatizacija stavb lahko omogočata prihranek energije, učinkovite ogrevalne sisteme in optimalno uporabo obnovljivih virov energije. Na primer: luči se lahko samodejno izklapljajo s senzorji gibanja; posamezni prostori se lahko ogrevajo oziroma hladijo glede na njihovo dejansko uporabo. Z naraščajočim številom rešitev za celovite energetske prenove 22/ 30 stavb v kombinaciji s sistemi OVE se bo povpraševanje po večji vključenosti avtomatizacije in nadzora še povečalo.
      Pogoji in možnosti za energijsko učinkovito stavbo, ki jih je treba upoštevati pri projektih celovite energetske prenove javnih stavb, pa se morajo upoštevati tudi v kontekstu lokalnih energetskih konceptov, ki so jih na podlagi EZ-1 sprejele posamezne lokalne skupnosti. Le-ti namreč določajo usmeritve za načrtovanje učinkovite rabe energije in njeno varčevanje, uporabo obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na območju posamezne lokalne skupnosti.

      • Več o ovoju stavbe

      • Več o ogrevanju prostorov

      • Več o hlajenju prostorov

      • Več o pripravi tople sanitarne vode...

      • Več o prezračevalnem sistemu...

      • Več o razsvetljavi...

      Nepovratne finančne spodbude - Ekosklad

      Ekosklad vsako leto razpiše javni poziv za nepovratne finančne spodbude tudi za energetsko prenovo stavbe. Prenova mora biti pri tem celovita in mora po izračunih PHPP dosegati nizkoenergijski standard (letna poraba toplote za ogrevanje manjša ali enaka 25 kWh/m2a). V okviru naše pisarne izdelamo vso potrebno dokumentacijo v skladu z razpisom.

      Finančne spodbude se običajno nanašajo na:

      • Vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva U≤ 1,0 W/m2K
      • Izdelava toplotnega ovoja
      • Centralno prezračevanje z rekuperacijo toplote, toplotni izkoristek vsaj 80%
      • Sodobni generatorji toplote z visoko učinkovitostjo
      • obnovljivi viri energije za delovanje (min. 50% potreb)

      Več o aktualnem razpisu na strani Ekosklada.

      Naše prednosti

      Imamo bogate izkušnje iz gradnje v vseh segmentih, ki so potrebni za kvalitetno Celovito Energetsko Prenovo objekta. Imamo lastno projektantsko ekipo z več kot 15 letnimi izkušnjami na tem področju, z delovanjem na trgu Slovenije, Avstrije, Nemčije. Objekte, za katere izdelamo projektno dokumentacijo lahko tudi s svojo izvedbeno ekipi realiziramo. Ekipa bazira na izkušnjah, ki se prenašajo iz projektive na teren in iz terena nazaj v projektivo. Menimo, da je to ključno za kvalitetno delo, poznavanje metodologije gradnje in medsebojno usklajenost. Specializirani smo za izvajanje objektov v Pasivnem energetskem standardu in celostno energetsko prenovo, ki se želi približati temu standardu.